Nekaj izbranih odkritij iz 2009, povzeto po The New York Times.
Prej ali slej. Zdaj! Plakate zamenjujejo LCD paneli. Vendar ti LCD paneli lahko tudi s pomočjo kamere vidijo, če jih kdo gleda, kam in kako dolgo gleda, z nekaj malega razvoja in biometrije in povezovanja, pa lahko izvedo tudi, kdo jih gleda. Revolucij v oglaševanju še nekaj časa ne bo konec.
Čevlji kot časomer: V krizi se kikle spustijo dol, prodaja šminke se dvigne, kot se dvigajo tudi pete na ženskih čevljih. Letos smo imeli na modnih revijah med drugim priliko videti čevlje z debelimi podplati, ki spominjajo na rakove klešče. Čudni čevlji, čudni časi.
Nomen est omen: Britanski znanstveniki so ugotovili, da dajo krave z imeni več mleka, kot krave brez imen. In to v povprečju kar za 258 litrov letno več.
Polna ali prazna: Švicarji so s pazljivim eksperimentalnim testiranjem prišli do zaključka, da je prazna pivska steklenica precej boljše orožje, kot pa polna. Za tisto pregovorno na pol prazno oz. na pol polno pa običajno velja, da postane hitropovsem prazna, če se jo poskuša uporabiti v tovrstne namene.
Maščevanje je sladko: V igri ultimat si igralca razdelita 100 dolarjev, tako da prvi ponudi drugemu nek delež, drugi pa to ponudbo sprejme. Sicer nihče ne dobi nič. Racionalno bi bilo v takšni situaciji sprejeti kakršnokoli ponudbo, vendar ljudje to vztrajno zavračamo. Ali je to zato, ker se to dolgoročno splača, ali gre za maščevanje, pravičnost. Pijani ljudje pa so še bolj nagnjeni k zavračanju nepravičnih ponudb, iz tega je mogoče sklepati, da ne gre za dolgoročno strategijo.
Tetris proti PTSD: Odkrita je nova učinkovita terapija, s katero bo olajšano premagovanje posttravmatskih stresnih motenj. Ta čudežna terapija, ki prinaša opazne izboljšave, je — igranje Tetrisa.
Sveti in laja: Američani so z genskimi modifikacijami ustvarili psa (Beagla), katerega šape se ponoči rdeče fluorescentno svetijo.
PageRank ekosistemi: Ameriška znanstvenika sta uporabila googlov PageRank algoritem, ki kot pomembnejše strani označuje tiste, ki imajo več povezav in z njim modelirala, katera vrsta je najpomemnejša za ohranitev večjega ekosistema. Pokazalo se je, da PageRank topogledno deluje dosti bolje od vseh do sedaj uporabljenih modelov.
Roboti s krivdo: Američani so ugotovili, da je krivda nadvse koristna reč, ko so poskušali narediti avtonomne morilske, pradon bojne robote, ki pa se bodo na bojišču vendarle obnašali etično. Katoliška cerkev zna to že tisočletja.
Ljudje s krivdo: Nošenje ponarejenih blagovnih znamk nas naredi manj samozavestne in ne bolj. Rezultati na testih pri tistih, ki so jim dali očala, označena kot ponaredek, so bili slabši, kot pri ljudeh s “pravimi” očali. Uporabljana so bila v obeh primerih identična očala.
Spanje je bistveno: Dojenčki, ki že prve tedne in mesece ne morejo spati in cele noči prejočejo, se kasneje, pri dveh letih težje koncentrirajo, kontrolirajo svoje impulze in se hitreje pustijo zmotit, so ugotovili znansteniki. Te lastnosti pri dveh letih pa kasneje precej dobro napovedujejo uspešnost kasneje v življenju. V spanju se torej vidi človekova usoda. Šlogarce se strinjajo.
Ne Gaja, ampak Medeja: Življenje naj ne bi ustvarjalo pogojev za svoj razcvet, ampak uničuje pogoje za svoj obstoj. Na dolgi rok naj bi zemlja postala spet takšna, kot je bila pred časom: sterilna. Klimatologi enoglasno pritrjujejo.
Fluoridi + Litij: Če že dodajamo fluorid pa dodajmo še litij. Voda na granitnih tleh vsebuje sledi litija in sodeč po raziskavah, to vpliva na stopnje samomorilnosti. Torej so morda apnenčasto kraška tla kriva za stopnjo samomorilnosti na slovenskem. Morda bi morali, tako kot dodajamo fluoride, v pitno vodo začeti dodajajti še litij.
Divji mesec: Cene parcel na luni letijo v nebo, odkar je nasa odkrila, da se na luni nahaja voda kot led. No zaenkrat še ni zakonov, ki bi to regulirali, torej se lahko odprejo nova področja za osvajanje, nov divji zahod.
Umetna drevesa: v Veliki Britaniji, kjer je pod gozdom morda še 2-3% celotne površine razmišljajo o umetnih drevesih, ki bi absorbirala CO2 iz ozračja. Kaj je že narobe s tistimi običajnimi drevesi, da jih je potrebno nadomestiti z umetnimi?
Kolaborativna matematika: Komentatorji na blogu zelo znanega matematika iz Cambridge-a, so uspeli v šestih tednih dokazati teorem, s katerim si je profesro prej dolgo neuspešno razbijal glavo. Od pisanja enciklopedij, do matematičnih teoremov, vse bolj se kaže, da ima prav stari slovenski pregovor, ki pravi: “Več glav več ve.
Simfonija za opice: čelist njujorškega simfoničnega orkestra je želel preveriti, ali drži hipoteza, da naše odzivanje na glasbo izvira iz glasov, ki jih poslušamo že v maternici. Od bitja srca do šuma krvi. Torej bi se morale različne vrste različno odzivati na drugačen tempo. Tamarinde je menda pomirjala ustrezno pospešena Metallica, na glasbo v našem tempu se niso odzivali, posebna kompozicija napisana zanje, pa jih je spravila v čustveno vznemirjeno stanje.
Starejši so boljši: dolgo se že ve, da z izjemo prodajalcev, denarne spodbude pri plači, še posebej v kreativnih poklicih, ne dajo pričakovanih rezultatov, nasprotno spodbujajo konformno vedenje in ne inovativnosti. Raziskave pa so tokrat pokazale, da zaposleni nad petdesetim letom na določenih testih, še posebej pri odločanju, posekajo svoje mlajše vrstnike. Pokazalo se je tudi, da starostno mešane skupine delujejo bolje pri reševanju problemov, kot starostno homogene. Diversity works.
Naključno promoviranje: če promovirate tiste, ki so dobro opravili svoje dosedanje delo, slej ko prej pridete do Petrovega načela, ko vsa mesta zasedajo ljudje, ki so nesposobni opravljati svoje delo. Če ljudi, ki naj napredujejo preprosto izžrebate, je to menda na koncu celo najboljše za celotno organizacijo.
Nasmeh kot prediktor ločitev: Ljudje, ki se več smehljajo na svojih fotografijah, imajo večjo možnost, da ostanejo poročeni, kot tisti bolj resni. Razlike so statistično pomembne, ne pa tudi gromozanske, zakaj pa še ne ve nihče.
Natisnite si računalnik: s posebnim tiskalnikom je mogoče že nekaj časa natisniti na folijo zelo kompleksne elektronske naprave. Vendar ta tanka folija za svoje delovanje še vedno potrebuje debele baterije, tako da to ni imelo posebnega smisla. Do pred kratkim, ko so uspeli narediti tudi baterije v debelini folije.
Dež in izobrazba: Ne samo sedenje ob knjigi ob deževnih dneh, če ste iz Indonezije in ženska med 26 in 47 letom, potem je količina padavin odličen prediktor povprečne izobrazbe in premoženja. Več dežja, višja izobrazba. Regionalno in časovno. Ne velja za moške.
RFID v smeteh: V prihodnosti, če boste odvrgli recimo kakšno strupeno baterijo v smeti, namesto na posebno mesto za recikliranje, vam bodo vse nastale stroške plus še kakšno kazen zaračunali kar vaši smetarji. S pomočjo RFID bo mogoče zelo enostavno sledit proizvodu skozi življenski cikel do končne razgradnje in reciklaže. Morda bo poleg palice kje še kakšen korenček. Sosedove kante za smeti pa bodo naenkrat imele debelejše ključavnice, kot recimo lopa s kosilnico in drugim orodjem.
Darth Vader komarjem: Prve žrtve laserskih žarkov morda ne bodo severnokorejske rakete, ampak komarji. Namesto mrež bi lahko prostore in postelje varovale laserske mreže, ki bi uničevale komarje. Bill Gates se je menda že pozanimal, ali bi poleg meča Dartha Vaderja, prirejenega seveda za komarje, naredili še kakšno tovrstno zvezdo smrti, pravi da bi mu prišla zelo prav v boju proti malariji.
Zombiji: po računalniških modelih, nimamo nobenih šans, če se na tem svetu pojavijo Zombiji, tiste sorte kot nekdaj v Romerovih filmih. Tudi zdravila ne bodo pomagala. Edino zdravilo je menda atomska bomba, dokler je zadeva še lokalno omejena. Na srečo pa so Zombiji letos napadli samo knjige Jane Austen.